Vsi ljudje bi morali imeti pravico brez strahu biti, kar so in ljubiti, kogar želijo. 
Kljub temu so lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in kvir osebe še vedno žrtve diskriminacije marsikje po svetu, tudi v Evropi. 
Evropska unija se odločno bori proti diskriminaciji. V današnjem prispevku boste izvedeli več o tem, kako si prizadeva bolj vključujočo in varnejšo družbo za vse.

Boj proti diskriminaciji LGBTIQ oseb

Svoboda medijev in finančno preživetje medijskih hiš sta vse bolj ogrožena, zato je Parlament vzpostavil skupni okvir za medijske storitve, znan kot evropski akt o svobodi medijev. Akt je pomemben korak na tem področju, saj ščiti novinarje in medijske delavce ter poziva k večji preglednosti glede lastništva medijev in tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju, da bi oblikovali raznoliko in neodvisno medijsko okolje.

Evropski akt o svobodi medijev

Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra 1948 v Parizu sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Deklaracija je v zgodovini človekovih pravic pomemben mejnik, saj so bile v njej prvič določene temeljne človekove pravice, ki jih je treba vedno varovati. Dokument je sestavljen iz preambule in tridesetih členov. Evropska unija je deklaracijo v celoti sprejela in jo uporablja za določanje standardov v evropski zakonodaji in mednarodnih sporazumih ter za usmerjanje svoje zunanje politike.

Splošna deklaracija človekovih pravic - slovenščina

DROI Committee meeting

EP Plenary session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law

EP Plenary session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law (Rule 144) Latest attacks against women, women's rights defenders in Iran, and its arbitrary detention of EU nationals

EP Plenary session - The EU Guidelines on Human Rights Defenders

EP Plenary session - Women activism – human rights defenders related to sexual and reproductive health and rights (SRHR)

EP Plenary session - Human rights and democracy in the world and the European Union’s policy on the matter - annual report 2022

EP Plenary session- Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - The arrest of Cardinal Zen and the trustees of the 612 relief fund in Hong Kong

Conference - The Future of Human Rights

EP Plenary Session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - Links related to this program Forced labour in the Linglong factory and environmental protests in Serbia

EP Plenary Session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - Continuous crackdown on civil society and human rights defenders in Russia: the case of human rights organisation Memorial

EP Plenary Session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - Human rights violations by private military and security companies, particularly the Wagner Group

EP Plenary Session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - Situation in Somalia

EP Plenary Session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - The human rights situation in Cameroon

FEMM Committee - Public Hearing - Afghan Women as Peace Builders and Community Leaders Committee on Women's Rights and Gender Equality

EP Plenary session - Debates on cases of breaches of human rights, democracy and the rule of law - The state law relating to abortion in Texas, USA

Pakistanska aktivistka za pravice deklic, Malala Jusafzaj, je v Evropskem parlamentu spregovorila o pomembnosti izobraževanja v državah z nizkimi dohodki. Govor je podala ob prejemu nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2013. * Celoten govor si lahko ogledate na spletišču Evropskega parlamenta Multimedia Center: http://epyoutube.eu/q5wV

Govor Malale Jusafzaj o izobraževanju | Evropski parlament

Češki predsednik Václav Havel o tem, kako je počutiti se kot Evropejec, štiri leta preden se je njegova država pridružila EU. Václav Havel je bil tako zadnji predsednik Češkoslovaške in prvi demokratično izvoljen predsednik v državi po padcu komunizma kot tudi prvi predsednik Češke republike po njeni ustanovitvi. Leta 2000, štiri leta preden se je njegova država pridružila EU, je nagovoril Evropski parlament, kjer je govoril o občutkih evropejstva in o evropski enotnosti. * Celoten govor si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta.

Govor Václava Havela o evropski identiteti | Evropski parlament

Liberijska državnica, Ellen Johnson Sirleaf, je zaprosila za mednarodno pomoč, da se prepreči ponovni izbruh nasilja po 14 letih državljanske vojne v tej državi. Prva ženska, izvoljena za predsednico afriške države, je nagovorila Evropski parlament septembra 2006, zgolj 8 mesecev po prevzemu oblasti. Dejala je, da so se Liberijci zavezali, da bo konflikt, ki se končal leta 2003, postal stvar preteklosti. Govorila je o opustošenju, ki ga je za seboj pustila vojna, izzivih obnove in sprave ter o potrebni mednarodni pomoči za trajnostni razvoj. * Oglejte si celoten govor na multimedijskem centru Evropskega parlamenta: http://epyoutube.eu/SpeechEllenJohnson

Govor Ellen Johnson Sirleaf o Liberiji | Evropski Parlament

Dobitnik Nobelove nagrade za mir, Denis Mukwege, nasprotuje uporabi posilstva in nasilja nad ženskami kot vojaškega orožja. Je ustanovitelj bolnišnice Panzi v kraju Bukavu v Demokratični republiki Kongo. Kot ginekolog je v svoji državi pomagal na tisoče ženskam, ki so bile žrtve spolnega nasilja in nasilja nad ženskami. Leta 2014 mu je za njegovo delo Evropski parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli. Štiri leta kasneje je prejel Nobelovo nagrado za mir. Še vedno deluje na področju osveščanja javnosti o vprašanjih spolnega nasilja nad ženskami v oboroženih spopadih. * Celotni govor si lahko ogledate na multimedijskem centru Evropskega parlamenta: http://epyoutube.eu/SpeechMukwege

Govor dr. Denisa Mukwegeja o spolnem nasilju v Kongu | Evropski parlament

Papež Janez Pavel II. je dejal, da Vatikan močno podpira izgradnjo Evrope kot miroljuben proces, ki združuje ljudi in služi za zgled preostalemu svetu. Pozval je k strpnosti do ljudi in veroizpovedi ter k varovanju okolja. Papež je govoril o pomenu krščanstva v preteklosti in prihodnosti Evrope. Papež, ki je prvi obiskal Evropski parlament, je poslance nagovoril na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, oktobra 1988. * Celotni govor si lahko ogledate na multimedijskem centru Evropskega parlamenta: http://epyoutube.eu/SpeechPopeJohnPaulII

Govor papeža Janeza Pavla II. o izgradnji Evrope ⎢Evropski parlament

Pet dni po napadu ruskih sil na Ukrajino je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nagovoril Evropski parlament po videopovezavi iz obleganega Kijeva. V kljubovalnem govoru je pohvalil pogum sodržavljanov, obsodil nesmiselno ubijanje in pozval Evropski parlament, naj podpre prošnjo Ukrajine za članstvo v EU. * Celoten posnetek govora z dne 1. marca 2022 si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta: http://epyoutube.eu/speechZelenskyy

Govor Volodimirja Zelenskega o vojni v Ukrajini | Evropski parlament

Južnoafriški voditelj Nelson Mandela je pozival k hitri ustavitvi sistema apartheida in se zavzemal za spravo. Pisal se je julij 1990. Na prostosti je bil komaj štiri mesece, pred tem je 27 let preživel v zaporu. Takrat je bila v Južni Afriki še vedno na oblasti bela manjšina. Štiri leta po tem govoru je Mandela postal prvi predsednik demokratične Južne Afrike. * Celoten govor si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta.

Govor Nelsona Mandele o apartheidu | Evropski parlament

Za Simone Veil, ki je preživela holokavst, je ustanovitev Evropske unije najpomembnejši dogodek zadnjih 50 let. Leta 1995, ob 50. obletnici holokavsta, je Evropskemu parlamentu razložila, kako močno zaradi tragedij v svoji preteklosti verjame v evropski projekt. Povedala je, da je pomembno, da mlajšo generacijo spominjamo na ključno vlogo Evropske unije pri pospeševanju miru in enotnosti, še posebej, kadar je EU deležna kritik. Simone Veil, ki se je rodila v Franciji leta 1927, je preživela nacistična koncentracijska taborišča, kasneje pa igrala osrednjo vlogo v evropskem feminizmu in politiki. Leta 1979 je postala prva predsednica neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta in prva ženska, ki je predsedovala skupščini. Celoten govor (12 minut) si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta: http://epfacebook.eu/q5D7

Govor Simone Veil o naukih holokavsta | Evropski parlament

Leta 1992 je britanska kraljica Elizabeta II. nagovorila Evropski parlament v Strasbourgu. Govor je sledil podpisu Maastrichtske pogodbe, ki je temelj današnje Evropske unije. Navezala se je na besede Winstona Churchilla in izrazila spoštovanje do tistih, ki so po spopadih obnovili Evropo, ter pohvalila vlogo Parlamenta kot vodilnega demokratičnega foruma. * Govor si lahko v celoti ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta: http://epfacebook.eu/q5z8

Govor kraljice Elizabete II. o enotnosti EU | Evropski parlament

François Mitterand je januarja leta 1995 nagovoril Evropski parlament v Strasbourgu. To je bil eden njegovih zadnjih velikih nastopov kot francoski predsednik. Obsodil je nacionalizem, ki je v preteklosti vodil v vojno, in pozval Evropejce k skupnim prizadevanjem za svetlejšo in mirno prihodnost. * Celoten govor si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta: http://epyoutube.eu/q5z7

Govor Françoisa Mitterranda o nacionalizmu | Evropski parlament

Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je dva tedna po padcu Berlinskega zidu v Evropskem parlamentu govoril o svojem upanju za združeno Nemčijo in Evropo. Berlinski zid je padel 9. novembra 1989, potem ko je skoraj tri desetletja delil mesto, narod in celino. Temu so sledili protesti v Pragi in naposled razpad sovjetskega bloka. Gre za zgodovinski trenutek in pomemben korak na poti do konca hladne vojne, združitve Nemčije in združene Evrope. Helmut Kohl je imel ta govor 22. novembra 1989 v Strasbourgu. * Celoten govor si lahko ogledate v Multimedijskem središču Evropskega parlamenta: http://epfacebook.eu/q5D6

Govor Helmuta Kohla ob padcu Berlinskega zidu | Evropski parlament

Leta 2015 sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande pozvala evropske države k porazdelitvi odgovornosti glede sprejema prosilcev za azil. EU se je tisto leto spopadala z največjim pritokom beguncev do tedaj, ko je več sto tisoč ljudi v EU vstopalo po nezakonitih poteh, med katerim je bilo veliko takih, ki so bežali pred vojno v Siriji. Večina teh beguncem se je namenila v Nemčijo in prgišče drugih držav. V zgodovinskem skupnem nagovoru v Evropskem parlamentu sta Merkel in Hollande pozvala k skupnemu ukrepanju za odpravljanje temeljnih vzrokov krize. *Celotni govor si oglejte v središču Evropskega parlamenta za večpredstavnost: http://epfacebook.eu/SpeechMerkelHollande

Govora Merklove in Hollanda o begunski krizi | Evropski parlament

Borka za človekove pravice Nadia Murad je v Evropskem parlamentu leta 2016 dejala, da gresta boj proti terorizmu in rasizmu z roko v roki. Govor je podala ob prejemu nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je leta 2016 prejela skupaj z Lamijo Hadži Bašar. Dekleti, pripadnici jazidske skupnosti v Iraku, so pripadniki teroristične skupine Islamske države leta 2014 prodali kot spolni sužnji. Muradovi je uspelo pobegniti, nato pa je postala zagovornica žrtev spolnega nasilja in trgovine z ljudmi. Leta 2018 je prejela Nobelovo nagrado za mir. *Govor si lahko v celoti ogledate v multimedijskem središču Evropskega parlamenta. *Oglejte si še več video posnetkov preteklih podelitev nagrade Saharova: http://epyoutube.eu/Sakharov_Prize_playlist

Govor Nadie Murad o boju proti ekstremizmu | Evropski parlament

Doseganje enakosti spolov, varstvo žrtev nasilja zaradi spola in boj za pravičnejšo družbo … Organizacije v celotni EU si prizadevajo za obrambo in spodbujanje pravic žensk.
     
Stella v organizaciji Women on Top v Atenah pripravlja delavnice za podjetnice, da bodo opolnomočene v službi in življenju. S svojo ekipo zagotavlja ženskam, da pridobijo ustrezne veščine, so neodvisne in samozavestne.
 
Linda v MARTA Centru v Rigi si prizadeva za izkoreninjenje nasilja zaradi spola in trgovine z ljudmi. Žrtvam omogočajo psihološko in pravno svetovanje.
    
Evropski parlament si za obrambo pravic žensk prizadeva z ukrepi na področju od odprave neenakega plačila do odprave diskriminacije zaradi spola. Sredstva EU, kot so Erasmus+, Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Evropejke v upravnih odborih, podpirajo projekte, ki opolnomočujejo ženske v EU.

Spodbujanje pravica žensk v EU: spoznajte Stello in Lindo

Connecting with the European Parliament is easy!    
 
Not only can you contact your MEPs or visit Parliament’s buildings in Strasbourg or Brussels, Parliament's offices in the EU and beyond hold events and debates, support citizens’ networks and provide information keeping you up to date on how the EU works and how you can help shape its future! 

Find out more in our short explainer.

182 rezultatov